»Upamo, da jih bomo našli žive.«

»Povedali so nam, da ni pri tajni službi. Včeraj sem od sorodnika slišal, da bi ga lahko zadrževali obveščevalci Hašeda, ampak ne vemo zagotovo. Sploh ne vemo, ali je živ ali mrtev.«

»Upam, da bo to ena dobra izkušnja. Pravzaprav nihče ne ve, kako se bo v torek obrnilo – ali bo to motivirana skupina, s katero se bo dalo nadgrajevati tam, kjer smo ostali. Ali pa se bodo tudi pri mlajših pokazale kakšne težave, na katere do zdaj mogoče nismo bili pozorni.«

»Strah in negotovost onkoloških bolnikov, ki se zdravijo v Mariboru, je ob čakanju na razplet glede nadgradnje onkološkega oddelka ob tem v prvi polovici septembra poglobila še okvara obsevalnikov.«

»Čakam njega, ki ga ni. / In vem, da ga ne bo. / A nočem verjeti. / Prav zato si ga domišljam, / ga nestrpno pričakujem / kot nikogar doslej. / Mogoče je prav, / da nikoli ne prestopi mojega praga, / ker nočem izgubiti edinega, kar imam: to čakanje.«

»Sanjam to utopijo, gledam jo v oči. / Smejem se ji in se pogovarjam z njo, / a vedno je malo predaleč, / okus ne doseže konice mojega jezika. // Vedno hrepenim po tem, da bi za utopijo trpela vsaj še / enkrat / in vedno znova.«

»Otrok alkoholika živi z nenapisanimi pravili, ki so: ne govori, ne zaupaj, ne čuti.«

»Imeli smo veliko srečo, da smo dobili nekaj zadnjih vstopnic v tem tednu. Kdo ve, ali bom še živ ob ponovnem odprtju.«

»Ni pravično, nikakor ni pravično, da se jim to ne omogoči, če jim mi lahko to ponudimo, ampak delo v šoli smo jim zdaj našli.«